Staničev vrh ... spet enkrat

Prvotni načrti za tale sobotni dan so bili popolnoma drugačni. Na vidiku je bilo lepo vreme, C je nekaj dni prej praznoval rojstni dan in precej samoumevno je bilo, da bomo soboto preživeli (skorej vsi) skupaj v hribih. Ja no, prvotni načrti. Potem pa je postajala viroza vseh treh fantov tako obupna, da smo vsi skupaj ugotovili, da tole ne bo šlo. Fantje potrebujejo počitek in vsak najmanjši napor (tudi, če je to samo nastop na reviji pevskih zborov) stanje samo še precej poslabša.

Še prej, preden smo ugotovili, da sva iz naše družine "mobilna" samo midva z JM, se je pogovorom o vikendu pridružil še D. Ko smo ostali le še mi trije, je bila odločitev relativno enostavna. Gremo spet malo pogledat v steno Staničevega vrha? Lani mi stanje noge ni dopuščalo, da bi si privoščila ponovitev v tem času, letos pa očitno lahko.

D je s svojo srebrno strelo stal pred hišo že pred šesto, midva sva bila tudi že pripravljena in ob šestih smo bili že na poti v kamniško smer.


v Repovem kotu vedno mal cvilim, ker mi je tako lepo


tolmuni imajo pri tem seveda svojo vlogo


V načrtu smo imeli več smeri, pa nam jih je vreme prekrižalo. Za ogrevanje smo skočili v Labrador. Začeli smo že v njem, končali pa povsod drugje, samo v Labradorju ne :) Ko del smeri, čez katerega bi se lahko glede na oceno skoraj razvezali, predstavlja na koncu detajl dneva, potem veš, da nisi več v smeri :) ampak tale stena je tko fajn kompaktna, da se da tudi tako.

 Ja, seveda smo na vrhu afne guncal. Je blo treba posnet fotko, ki je takoj letela k manjkajočemu delu skoraj "odprave zelenega zmaja". Pod precej podobno fotko je pisalo "ajga, manjkaš"


Čeprav so bili načrti bolj obširni (v resnici je škoda tolk dostopa, če dneva potem ne izkoristiš na polno), so nas kaplje, ki jih je veter prinesel do nas nekje z območja bližnje Planjave, prepričale, da bo treba nadaljevati prihodnjič. Spust tja do avta vseeno kar traja.


Seveda smo si vzeli še nekaj časa za ponoven postanek pri tolmunih.

Potem pa v dolino, v Kamnik na sladoled in domov na kosilo, ki so nama ga skuhali fantje. Gor v steni je spet ostalo nekaj dolgov in novih obljub, ki so rasle ob opazovanju sosednjih sten.

Komentarji

Priljubljene objave